Kajenje je zelo dolgo veljalo le za slabo razvado. Šele zadnja leta so prinesla znanstvene dokaze o tem, da je kajenje v osnovi fiziološka odvisnost: telo kadilca zahteva določeno količino nikotina vsak dan, celo vsako uro.
Psihoaktivna substanca v cigaretah (cigarah, cigarilosih, tobaku za pipo, elektronskih cigaretah, tobaku za žvečenje …) je nikotin, brezbarvna do bledo rumena oljnata tekočina.
Kaj je bolezen odvisnosti? O bolezni odvisnosti govorimo takrat, ko se rabi določene snovi ne moremo več upreti. To se kaže tako, da:
- ne moremo prenehati, čeprav bi radi;
- ne moremo prenehati, čeprav je očitno, da nam škodi;
- ko ne zaužijemo potrebne količine, se pojavijo simptomi krize odvajanja: v primeru nikotina depresivno razpoloženje, nespečnost, razdražljivost in težave pri koncentraciji.
Ko nikotin pride v telo
Pri kajenju se nikotin absorbira prvo v pljuča, nato preide v krvni obtok in naprej v možgane. Vse to poteka zelo hitro, saj nikotin možgane doseže že v osmih sekundah po vdihu cigaretnega dima. Nikotin v krvni obtok pride tudi preko sluznic in celo preko kože. Prizadene celotno telo: vpliva na delovanje srčne mišice, viša srčni utrip in krvni pritisk, spremeni način dihanja. V visoki koncentraciji je nikotin smrten, saj že ena sama kapljica čistega nikotina ubije odraslo osebo.
In zakaj potem ljudje kadijo? Ker nikotin v možganih povzroča občutke ugodja.
Ko nikotin pride v možgane
Molekula nikotina, ki vstopi v možgane, je po obliki zelo podobna molekuli, ki sodeluje pri velikem številu telesnih funkcij, med drugim pri delovanju mišic, dihanju, uravnavanju srčnega utripa, učenju in spominu. Te molekule povzročajo tudi sprožanje hormonov, ki uravnavajo razpoloženje, željo po hrani ipd. Tako nikotin v možganih stimulira tiste dele, ki dajejo občutje ugodja in zadovoljstva – povzroči zvišanje ravni dopamina (ki mu rečejo tudi molekula zadovoljstva). Ta molekula sodeluje pri ustvarjanju takšnih odvisnosti, kot sta kokainska, heroinska in tudi nikotinska odvisnost.