Tobak so prvi gojili in kadili ameriški domorodci Indijanci. Beseda tobak naj bi v njihovem jeziku pomenila tulec za vdihavanje tobačnega dima ali tudi zvitek suhih tobačnih listov za kajenje. Krištof Kolumb je leta 1492 tobakovec ponesel iz Amerike v Evropo. Prve tobačne tovarne so nastale v Havani na Kubi (leta 1853), v Angliji (leta 1856) ter v ameriških kolonijah (leta 1860). Trgovske in politične poti so ponesle tobak po vsem svetu in danes ni kraja, kjer ljudje ne bi kadili.
Cigarete niso bile preveč priljubljene vse do prvih desetletij 20. stoletja. Zakaj so naenkrat postale tako priljubljene?
Na večjo rabo tobaka so vplivala naslednja dejstva:
- Izum sušenja požetega tobakovca z vročim zrakom, kar je omogočilo inhaliranje cigaretnega dima (če se tobakovec posuši naravno, je ob kajenju njegov dim bazičen in pekoč, kar draži dihala in vzbuja kašelj, zato se dima ne da inhalirati).
- Izum vžigalic, ki so naredile prižiganje preprosto, udobno in dostopno.
- Industrija: tobačne izdelke (predvsem cigarete) pričnejo strojno izdelovati v velikih količinah – znan je Bonsackov stroj in njegovimi nasledniki. Zaradi strojev se je izdelava cigaret pocenila in lahko so jih izdelali zelo veliko.
- Uvedba davka na tobačne izdelke: vlade so v cigaretah prepoznale odličen vir prihodkov, kar je rodilo drugo zasvojenost (zasvojenost od davkov na tobačne izdelke).
- Prva svetovna vojna: vojakom so množično razdeljevali cigarete, ki so zasvojile milijone ljudi na obeh straneh vojaškega spora. Cigarete preidejo tudi v splošno rabo.
- Tehnike množičnega trženja: enotne blagovne znamke cigaret so ponesle po vseh delih ZDA in po svetu.
- Preračunljivo upravljanje tobačne industrije z informacijami o škodljivosti tobaka: ustvarjali in razširjali so dvome o škodljivosti tobačnih izdelkov in plačevali strokovnjake, da so na sodiščih zastopali interese tobačne industrije.
- Kemično obdelovanje tobaka za dvig njegove moči, učinka in zasvojljivosti.
Oglaševanje
Oglaševanje je iznajdba 19. stoletja. Ključ do uspeha blagovne znamke so bili pazljivo izbrani slogani oziroma gesla. Tobačniki so nenehno pazili, da so bili s svojimi slogani v koraku s časom in s splošnim razpoloženjem ljudi: domoljubje med vojno, feminizem v času osamosvajanja žensk, varčevanje v času finančne krize, zdravstvena zagotovila, opozarjanje na bolezni in tako naprej. Oglaševali so tudi v stripih, zato so jih kritiki obsojali, da nagovarjajo otroke h kajenju. Leta 1970 je bilo prepovedano oglaševanje tobačnih izdelkov na televiziji, zato so začeli oglaševati na velikih plakatnih panojih in na radijskih oddajah. Cigarete veliko dolgujejo tudi filmom. Filmi so cigarete ponesli v vse dele sveta. Tobačna industrija je igralcem, športnikom, pevcem, senatorjem in drugim plačevala (in še plačuje) veliko denarja, da so v filmih kadili in izpostavljali njihove blagovne znamke.
Zanimivost:
Od kod ime nikotin? Poimenovanje vrste tobakovca nicotiana naj bi izviral iz priimka Jeana Nicota, francoskega veleposlanika v Lizboni. Nicot je bil med prvimi, ki so gojili tobak, in ga je tudi ponesel na francoski dvor.
