Obstaja nekaj vrst tobaka. Nicotiana tabacum ali navadni tobak je osnovni vir za tobak v tobačni industriji.
Tobak požanjejo, ko dozori, to je takrat, ko začnejo njegovi listi rumeneti. Liste zatem posušijo, da postanejo čisto rjavi. Za sušenje se uporabljajo različni postopki – od sušenja z umetnim segrevanjem, do sušenja na soncu, trajajo pa od enega tedna do dveh mesecev.
Posušene liste narežejo in zdrobijo. Tobak zatem skupaj s filtrom zavijejo v papir in tako nastane cigareta. Tobak se uporablja tudi za žvečenje, njuhanje, za kajenje pip in podobno.
Pri gorenju cigarete se tobak spremeni. Jasno, saj od nje ostaneta samo ogorek in pepel. Pri gorenju se spreminjata red in način kemične sestave spojin. Nastajajo nove kemične spojine. Posušeni tobak je po sestavi podoben svežemu tobaku, le da se klorofil razgradi. Pri gorenju, kjer temperatura lahko doseže celo 900°C, iz približno 2500 kemičnih spojin, kolikor jih je vse skupaj v tobaku, nastane kar 4000 spojin, od katerih so nekatere izjemno strupene, več kot 90 pa je kancerogenih. Več o tem si lahko prebereš v razdelku »Cigaretni dim«.