Ugotovitve obsežne mednarodne raziskave pravijo da varna količina uživanja alkohola ne obstaja


 

Zmerno pitje alkohola je bolj škodljivo kot je bilo predhodno mišljeno, saj v skladu z novo raziskavo varna raven uživanja alkohola ne obstaja. V obsežni raziskavi, ki je analizirala podatke več milijonov ljudi v skoraj 200 državah, je bilo ugotovljeno, da je alkohol povezan s približno tremi milijoni smrti po svetu na leto. 1 od 10 smrti je povezanih z uporabo alkohola med osebami, starimi od 15 do 49 let. Vsi pozitivni učinki na zdravje, ki jih pripisujejo alkoholu se izničijo zaradi škodljivih učinkov na zdravje. Med slednje spada tudi trdna povezava med alkoholom in nevarnostjo za nastanek raka ter poškodbami, ki nastanejo ob nesrečah, vzrok katerih je opitost z alkoholom.
»Razmišljanje o koristih alkohola za zdravje se mora spremeniti,« so zapisali v razpravi, ki je bila objavljena 23. avgusta, v medicinskem žurnalu The Lancet. »Naši rezultati kažejo, da varna raven pitja alkohola ne obstaja.« Ugotovitve so v nasprotju z večino zdravstvenih smernic, ki trdijo, da je zmerno pitje, kar predstavlja približno en kozarec na dan za ženske in dva za moške, varno.

Kljub temu pa je težko oceniti tveganja za osebo, ki pije precej redko (nekdo, ki užije en kozarec vsaka dva tedna), zato se odkritja morda ne nanašajo na to populacijo. »Če piješ ob rojstnih dnevih in za božič, to še ne pomeni, da boš umrl,« je povedal Keith Humphreys, profesor psihiatrije in vedenjskih ved na Univerzi Stanford, ki ni sodeloval v raziskavi. Humphreys je povedal, da se te ugotovitve nanašajo bolj na ljudi, ki užijejo en kozarec na dan, več dni v tednu. V nasprotju z ugotovitvami nekaterih predhodnih raziskav, oseba, ki pije vsak teden, vendar nikoli preveč, v bistvu ni na boljšem kot pa nekdo, ki sploh ne pije.

Ni »varne« stopnje pitja alkohola

Raziskava je analizirala podatke skoraj 700 predhodnih raziskav, da bi ocenila pogostost pitja alkohola na svetu. Preiskali so še dodatnih 600 raziskav, kjer so zajeli podatke skupno 28 milijonov ljudi, da bi raziskali zdravstvena tveganja, vezana na alkohol.
Raziskovalci so ugotovili, da na svetovni ravni približno 1 od 3 ljudi (32,5 %) pije alkohol, kar odgovarja 2,4 milijardam ljudi na svetu, oziroma 25 % vseh žensk in 39 % vseh moških.

V letu 2016 je bilo pitje alkohola sedmi vodilni dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt na svetu, kar predstavlja približno 2 % smrti žensk in 7 % smrti moških. V letu 2016 je za osebe, stare med 15 in 49 let, uživanje alkohola bil vzrok za 4 % vseh smrti za ženske in 12 % vseh smrti za moške. Raziskava je sicer pokazala, da je zmerno pitje bilo zaščitniško proti ishemični bolezni srca, vendar je nad to koristjo prevladala nevarnost alkohola za splošno zdravje. Predvsem za ljudi, ki uživajo en kozarec na dan, se tveganje za razvoj ene od 23 zdravstvenih težav povezanih z alkoholom poveča za 0,5 % v enem letu, v primerjavi z nekom, ki ne pije. Tveganje zelo hitro narašča z večjo količino popitega alkohola. Za ljudi, ki dnevno uživajo dva kozarca, se tveganje za razvoj ene od 23 zdravstvenih težav povezanih z alkoholom poveča za 7 % v enem letu. Za tiste, ki uživajo pet kozarcev dnevno pa za 37 % v enem letu.

Emmanuela Gakidou, profesorica za zdravje na Inštitutu za meritve in vrednotenje na Univerzi Washington in soavtorica raziskave je dejala: »Alkohol predstavlja resne posledice za zdravje prebivalstva v prihodnosti, če ne bomo ukrepali danes.«

Abstinenca od alkohola?

Raziskovalci so dejali, da bi morale kampanje javnega zdravja na podlagi njihovih ugotovitev upoštevati priporočila za vzdržnost od alkohola.
Humphreys je delo imenoval »najpopolnejša svetovna raziskava vpliva alkohola na človeško zdravje, ki so jo kadarkoli izvedli.« Prav tako je Humphreys dejal, da raziskava potrjuje, da je alkohol eden izmed vodilnih vzrokov za invalidnost, bolezen in smrt na svetu. Humphreys je pri priporočanju abstinence od alkohola dejal, da bi bilo spodbujanje takšnega sporočila težavno, delno zaradi velikega števila ljudi, ki trenutno uživajo alkohol in vpliva proizvajalcev alkoholnih pijač. »Nisem rekel, da je to grozna zamisel, vendar bi to bitko zelo težko dobili,« je dejal Humphreys.

Poleg priporočanja abstinence od alkohola so raziskovalci pozvali še k drugim politikam, ki se osredotočajo na zmanjšanje uživanja alkohola, kot je na primer povečanje trošarin na alkohol, nadzor nad razpoložljivostjo alkohola in nadzor nad uro, kdaj se lahko alkohol prodaja ter urejanje oglaševanja alkohola. »Vsak od teh političnih ukrepov bi prispeval k zmanjšanju rabe alkohola, kar je pomemben korak k zmanjšanju zdravstvenih izgub, povezanih z uporabo alkohola,« je dejala Gakidou.

Študija se nahaja tukaj.

Objavljeno dne 24.8.2018 na lifescience.com