Cigarete škodijo tudi okolju, ne samo zdravju


Iz novega poročila je razvidno, da šest bilijonov letno proizvedenih cigaret znatno vpliva na okolje preko klimatskih sprememb, rabe vode in obdelovalnih površin, ter sproščenih strupov. Uničujoč vpliv tobačne industrije na človekovo zdravje je dobro znan. Vendar novo poročilo prvič sistematično prikazuje velik vpliv tobačne industrije na okolje.
Poročilo, katerega avtorji so znanstveniki iz univerze Imperial College London, je bilo predstavljeno na srečanju Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom.

Omejenost virov
Okoljski vplivi, ki so posledica cigaretne proizvodnje, vključujejo klimatske spremembe zaradi porabe energije in goriv, izčrpavanje vodnih zalog ter pojav kislih tal. Gojenje tobaka na svetovni ravni zahteva precejšnjo uporabo obdelovalnih površin, veliko porabo vode, pesticidov in človeškega dela – vseh omejenih virov, ki bi lahko bili bolje izkoriščeni drugod.
Na svetovni ravni se je v letu 2014 pridelalo 32,4 milijonov ton zelenega tobaka za proizvodnjo 6,48 milijonov ton posušenega tobaka oziroma šest bilijonov cigaret, kar pa je prispevalo skoraj 84 milijonov ton dodatnih emisij ogljikovega dioksida – približno 0,2 % skupnih izpustov ogljikovega dioksida.
Profesor Nick Voulvoulis iz Centra za okoljsko politiko univerze Imperial College London, je dejal: »Okoljski vplivi kajenja cigaret dodatno vplivajo na čedalje bolj redke naravne vire našega planeta in občutljive ekosisteme. Tobak znižuje kakovost našega življenja, ko tekmuje za vire s proizvodi, ki so pomembni oziroma dragoceni za preživetje in razvoj po celem svetu.«

Energetsko intenzivna proizvodnja
Predelava – sušenje tobačnih listov za proizvodnjo sušenega tobaka je energijsko intenzivna panoga, saj uporablja izgorevanje premoga ali lesa, kar prispeva k emisijam toplogrednih plinov in krčenju gozdov. Gojenje tobaka prav tako porabi več kot 22 milijard ton vode. Transport in proizvodnja cigaret, kot tudi njihova končna uporaba ter odstranjevanje ogorkov, prav tako porabijo več virov in povzročajo še več odpadkov.
Kitajska, največja uporabnica cigaret na svetu, pridela več kot 3 milijone ton tobačnih listov, za kar potrebujejo več kot 1,5 milijonov hektarjev obdelovalnih površin in znatne zaloge pitne vode. Medtem življenjski prostor trpi za pomanjkanjem pitne vode in skoraj 134 milijonov ljudi v Kitajski je podhranjenih.

Več pridelkov
V poročilu avtorji primerjajo tobak z drugimi pridelki, ki zahtevajo manj vložkov. Pridelane količine teh pridelkov so v mnogih primerih veliko višje kot pri tobaku. Na primer, v Zimbabveju bi lahko na povprečno enem hektarju zemlje, na katerem trenutno pridelajo približno 1,2 tone tobaka, pridelali 19 ton krompirja. Avtorji poročila trdijo, da je gojenje alternativnih pridelkov boljše za kmetovalce in njihove družine, saj je otroško delo še vedno zelo razširjeno pri proizvodnji tobaka. Skoraj 90 % celotne količine tobaka se proizvede v državah v razvoju. Od deset največjih predelovalk tobaka je devet držav v razvoju. Štiri od teh so države z nizkimi dohodki na prebivalca in visoko stopnjo tveganja lakote – Indija, Zimbabve, Pakistan in Malavi. Večina proizvedenih cigaret pa se pokadi v razvitih državah sveta. Dr. Nicholas Hopkinson iz Nacionalnega inštituta za srce in pljuča iz univerze Imperial College London je dejal: »Kadilci v razvitem svetu dejansko in metaforično izrabljajo vire revnih držav.«

Vseživljenjski vpliv
V poročilu so tudi izračunali kakšen vpliv na okolje ima oseba, ki kadi skozi celotno življenjsko obdobje. Oseba, ki dnevno pokadi škatlico 20 cigaret v obdobju petdeset let, je odgovorna za 1,4 milijonov litrov porabljenih vodnih virov.
Poročilo zahteva vrsto ukrepov za reševanje teh perečih vprašanj. Med drugim krepitev globalne zbirke podatkov za zapolnitev vrzeli v sedanjih podatkih o okolju, spodbujanje trajnostnih naložb, vključitev okoljskih stroškov pridelave tobaka v ceno izdelkov ter nenazadnje spodbujanje industrije, da prevzame odgovornost za celotni življenjski ciklus svojih proizvodov.

Študija je dostopna tukaj.

Objavljeno 2.10.2018 na www.phys.org