Politični razlogi za francoski paradoks kajenja


Stanje v Franciji je posledica politike javnega zdravstva

Kajenje ni katastrofa le za enega človeka. Francoski inštitut za droge in toksikologijo (OFDT) je raziskal del razlogov za prezgodnjo smrt zaradi kajenja približno 80.000 ljudi letno. To množično uničevanje ni naključno. Aurélie Lermenier-Jeannet, avtorica raziskave, zaposlena na OFDT v svojem delu odgovornost za to stanje pripisuje politiki.

Za boljše razumevanje fenomena kajenja v Franciji bi morali na to strupeno masovno zasvojenost pogledati širše, kot to počnejo pri OFDT. Trenutno kadi približno četrtina Evropejk in Evropejcev, starejših od 15 let, in večina teh kadi dnevno. Obstajajo odstopanja od te vrednosti. Na Švedskem kadi 20 % ljudi, starejših od 15 let, medtem ko je v Bolgariji ta številka bistveno višja (36 %). Takoj za Bolgarijo se nahaja Francija (33 %), daleč za njo so Združeno kraljestvo (16 %), Belgija (17 %), Nemčija (23 %), Italija (24 %) in Španija (26 %).

Čeprav so vrednosti za Francijo kritične, nihče ne more oporekati stalni prisotnosti te težave: raba tobaka je v Franciji izrazito višja od njegove rabe v drugih evropskih državah, zlasti sosednjih. Najpogosteje se primerja z drugimi zahodnimi državami, predvsem anglosaškimi. Študija navaja, da » je leta 2015 11 % prebivalcev Združenih držav Amerike, starejših od 15 let dnevno kadilo, podobno kot na Islandiji, in 15 % na Novi Zelandiji. Po podatkih iz leta 2013 je dnevno kadilo 13 % Avstralcev in 15 % Kanadčanov, starejših od 15 let. Vse te vrednosti so bistveno nižje od francoskih vrednosti, ki jih objavlja francoski zdravstveni barometer. Poleg tega je kajenje v Franciji ves čas na približno enako visoki stopnji oziroma zelo malo upada v letih 2000 in 2015. Druge države so te odstotke uspele precej zmanjšati – vodi Islandija, ki je med leti 2000 in 2013 delež kadilcev zmanjšala za 49 %, s 35 % ji sledi Avstralija, 28 % Kanada, 34 % Združene države Amerike, 38 % Nova Zelandija, 40 % Irska in 26 % Združeno kraljestvo.

Stanje v Franciji je zaskrbljujoče tudi zaradi starosti, ko uporabnik postane zasvojen in prične z vsakodnevnim kajenjem. V Franciji se to pojavi še pred polnoletnostjo. Pri 16 letih dnevno kadi 16 % mladostnikov. Od prve pokajene cigareto do razvoja zasvojenosti (dnevnim kajenjem) preteče v povprečju leto do leto in pol. »Mladostniki večinoma pokadijo svojo prvo cigareto pri 14,5. letih in pričnejo z rednim kajenjem pri 16. letih,« ocenjuje francoski Inštitut za javno zdravje. To je eno najtežje dojemljivih dejstev, saj je prodaja in brezplačno ponujanje tobaka mlajšim od 18 let prepovedano, poleg tega morajo trafike, od kupca zahtevati, da dokaže svojo polnoletnost, če so glede tega v dvomih.«

Vsi kazalniki se skladajo: iz primerjave podatkov drugih evropskih držav predvsem iz Zahodne Evrope in anglosaških držav je razvidno, da je raba tobaka posebno priljubljena v Franciji, predvsem med mlajšimi prebivalci. Avtorji raziskave so mnenja, da napovedani upad kajenja med odraslimi v letih 2016 in 2017 »še ne izpodbija resnosti problema, ki je konstanten.« To stanje je toliko bolj neverjetno zaradi dejstva, da so cene tobaka v Franciji med najvišjimi v EU in veliko višje od tistih v sosednjih državah. »Po podatkih študije obstaja neke vrste francoski paradoks kajenja,« opazuje Aurélie Lermenier-Jeannet. Čeprav ima Francija zelo strogo zakonodajo, skladno z Okvirno konvencijo za nadzor nad tobakom, ki jo je Francija ratificirala leta 2004, navkljub številnim omejitvam rabe, oglaševanja in dostopnosti mladim ter zvišanju cen, Franciji še vedno ni uspelo bistveno in dolgoročno zmanjšati deleža kadilcev.«

Strokovnjaki OFDT so mnenja, da je za nasprotje med višjimi cenami tobaka in stalno visokim deležem kadilcev kriva politika zviševanja cen od leta 2004. Številne raziskave so pokazale, da je za zmanjšanje rabe tobaka potrebno stalno in večkratno zvišanje cen tobaka in tobačnih izdelkov, ki jih določijo javni organi. »Vendar Francija ne sledi tej dinamiki. V času predsedovanja Jacquesa Chiraca so se cene tobaka med leti 2002 in 2004 močno povišale (za 1,40 evrov oziroma za 39 %), čemu je sledil upad kajenja. Vendar pa zadnja leta ostaja večina cen nespremenjena – med leti 2009 in 2014 se je zvišala zgolj za minimalne odstotke in še to postopoma, kar ni imelo želenega učinka,« poudarja Aurélie Lermenier-Jeannet.

»Obstajajo tudi drugi razlogi za to, da tako veliko Francozov vztraja pri kajenju: ohlapno upoštevanje prepovedi prodaje mladoletnim osebam in prepovedi kajenja na javnih krajih, zgolj delno povračilo za nakup nikotinskih nadomestkov, podobe kajenja uspešnih in uglednih žensk, kajenje med nosečnostjo (17 % dnevnih kadilk v zadnjem trimesečju), kajenje kot simbol emancipacije in hedonizma idr.,« povzema avtorica raziskave.

Kaj je v zadnjih letih francoska politika naredila za javno zdravje? Pet let predsedovanja Francoisa Hollanda je sledilo politiki Nicolasa Sarkozya: nobenega zvišanja cen. Kljub temu je Hollande leta 2014 izdal Nacionalni program za zmanjševanje kajenja. Iniciativa, ki je večinoma ostala na simbolni ravni, je vsebovala standardni paket, kakršen je poznan v svetu, in ni upoštevala francoskih posebnosti. Program je bil predvsem namenjen prepričevanju nekadilcev, naj s kajenjem ne pričnejo, ni pa namenjen opuščanju kajenja trenutnih kadilcev.

Glede na predvolilne obljube sedanjega predsednika Macrona, naklonjenega preventivi, njegova vlada trenutno pripravlja program občutnega zvišanja cen. Doseči želijo ceno najmanj 10 evrov za zavojček cigaret do konca petletnega mandata leta 2022. Strokovnjaki menijo, da je to prepočasno napredovanje, če želijo doseči večji učinek. Vendar francoska ministrica za zdravje Agnés Buzyn meni, da je to ukrep, ki bo kadilkam in kadilcem omogočil, da se na zvišanje cen ustrezno pripravijo.

Ukrepe bi bilo potrebno razširiti tudi na izdelke, ki služijo kot nadomestki nikotina in se jih uporablja kot pomoč pri opuščanju kajenja. V Franciji mora do leta 2022 vsako leto kajenje opustiti 500.000 kadilcev, če hočejo doseči cilj (manj kot 23 % kadilcev). Številka in dinamika doseganja tega cilja po mnenju strokovnjakov ni dovolj ambiciozna. Avtorica študije je pri tem zelo zadržana. »Ukrepi bi lahko povzročili dolgoročni upad kajenja in končali to francosko posebnost. Podoba kajenja se počasi spreminja in mlajše generacije kajenju pripisujejo več slabih lastnosti kot starejše. Leta 2017 je v Franciji 59 % mladostnikov kadilo občasno in 25 % redno. Leta 2014 je bila ta številka višja, in sicer 68 % občasnih in 32 % rednih kadilcev. Tudi med odraslimi prikazujejo podatki zdravstvenega barometra upad deleža kadilcev v primerjavi z obdobjem v letih 2010 in 2016. Če želimo ujeti druge zahodne države, bo upad bo potrebno nadaljevati dolgoročno.«

V tem kontekstu se je pojavilo novo upanje: elektronska cigareta oziroma vejpanje, ki bi lahko pomagalo zmanjšati rabo klasičnih cigaret. Vendar so posledice uporabe elektronskih cigaret, kot opozarja večina francoskih strokovnjakov, še neraziskane in tveganja za nastanek bolezni bistveno ne zmanjšajo. Ta pogled s strokovnjaki deli tudi ministrica za zdravje Agnés Buzyn.

Objavljeno dne 30.7.2018 na www.slate.fr