Mentalno zdravje v Evropi – vzpodbujanje enakovrednih priložnosti in socialnega sodelovanja


Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) poroča, da 5% odraslih ljudi primerne starosti za delo trpi zaradi hudih psiholoških problemov, 15% pa jih trpi zaradi zmernih oblik mentalnih motenj. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da več kot 25% posameznikov v času življenja razvije eno ali več mentalnih motenj. Mentalne zdravstvene težave vplivajo na posameznikovo zmožnost za izpopolnjeno socialno in profesionalno življenje, poleg tega pa predstavljajo tudi ogromno skupno breme za ekonomijo. WHO pravi, da so mentalne motnje najpogostejši razlog za zgodnjo upokojitev v mnogih evropskih državah.

Da bi se spoprijeli s temi izzivi je bilo s strani Evropske Unije vloženega veliko truda, pri tem pa so sodelovali z mednarodnimi organizacijami. Mednarodna zdravstvena organizacija je predstavila European Mental Health Action plan 2013-2020 (Evropski načrt za mentalno zdravje 2013-2020), ki vsebuje štiri osnovne objektive. Te bi naj povsod po svetu promovirale mentalno zdravje ter vzpodbujale ukrepe, ki bi v različnih skupnostih omogočili bolj dostopne storitve za pomoč pri mentalnem zdravju. Ministri Evropske Unije so se strinjali tudi glede Skupnega načrta za mentalno zdravje (Joint Action Plan on Mental Health), Evropska komisija pa je ustanovila EU Compass for Action on Mental Health and Wellbeing, ki bo zbiral, analiziral in izmenjeval informacije glede mentalnega zdravja in dobrega počutja po Evropi. To je leta 2016 še poudarila vseevropska legalna analiza s poročilom Evropske komisije o Direktivi zaposlitvene enakopravnosti ter o podpori tistim, ki imajo psihosocialne težave na delovnem mestu.

V vsakem primeru je še zmeraj potreben znaten napredek pri razvoju zadostnih ukrepov ter podpore za ljudi z mentalnimi težavami v Evropi. Zgolj polovica ljudi v Evropi, ki trpijo zaradi resnih mentalnih motenj, prejme zadostno zdravljenje, posredovanja za promocijo dobrega mentalnega zdravja in počutja pa so neskladna. Dostopnost do storitev za mentalno zdravje je še slabša zaradi zmeraj prisotne stigmatizacije ter pomanjkanja informiranosti glede mentalnega zdravja. Ljudje so nadalje tudi zadržani in ne želijo priznati svojega stanja, saj se bojijo socialne izključenosti ter diskriminacije. Potrebno je globlje sodelovanje med ponudniki storitev za mentalno zdravje ter ostalimi socialnimi soudeleženci.

V sredo, 12. aprila bo v Bruslju potekal simpozij, ki bo ponudil brezčasne in dragocene priložnosti, da EU Joint Action Plan on Mental Health (Skupni načrt za mentalno zdravje Evropske Unije), razvije prioritete za s pomočjo katerih bo izboljšal svoje ukrepe ter ocenil kako se soočiti s težavno in vztrajno stigmo, ki obkroža motnje mentalnega zdravja. Nadalje bo razprava potekala tudi o tem, kako izboljšati javno zavest glede mentalnega zdravja. Simpozij bo delegatom med drugim ponudil možnost deljenja idej ter izkušenj, ki so jih pridobili v različnih delih Evrope.

Vir: http://www.publicpolicyexchange.co.uk/events/HD12-PPE2.php