V okviru projekta »Krepitev vsebinskih mrež nevladnih organizacij za kakovostne javne politike«, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo, smo pripravili analizo rezultatov vprašalnika o delovanju vsebinskih mrež nevladnih organizacij (NVO). Namen analize je bil prepoznati ključne izzive in težave, s katerimi se mreže soočajo pri svojem delovanju, ter prepoznati področja, kjer so potrebne nadaljnje izboljšave.
Metodologija je temeljila na anonimnem spletnem vprašalniku, ki ga je v septembru in oktobru 2025 izpolnilo 11 predstavnikov vsebinskih mrež, delujočih v okviru Konzorcija vsebinskih mrež NVO Slovenije. Vprašalnik je bil izveden preko spletnega orodja Google Forms in je zbral vpoglede v delovanje mrež.
Večina anketiranih mrež deluje neformalno, pod okriljem nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu. Mreže se razlikujejo po letu ustanovitve (2003–2016), številu članic (od 15 do 2.057), letnem proračunu (brez financiranja do 300.000 EUR) in številu zaposlenih (0–8), kar odraža raznolikost mrež in njihove zmogljivosti.
Rezultati analize kažejo, da večina mrež svojo organizacijsko strukturo ocenjuje kot dobro, kar kaže na stabilen okvir za delovanje. Hkrati mreže svoje vsebinske aktivnosti večinoma ocenjujejo kot učinkovite, kar potrjuje, da uspešno uresničujejo zastavljene cilje in prispevajo k svojemu poslanstvu. Kljub temu pa se mreže srečujejo s ključnimi izzivi, ki omejujejo njihov dolgoročni razvoj in možnosti izvajanja aktivnosti.
Delovanje mrež je v največji meri zaznamovano s pomanjkanjem finančnih sredstev. Večina mrež ocenjuje svoje financiranje kot dolgotrajno odsotno, pri čemer kot glavni izziv izpostavljajo pomanjkanje ustreznih razpisov. Velik izziv predstavljajo tudi prevelika odvisnost od posameznih financerjev, omejena sredstva za izvajanje večletnih programov in težave pri iskanju primernih donatorjev ali financerjev. Pomanjkanje financiranja neposredno omejuje dolgoročno načrtovanje, profesionalizacijo mrež in izvajanje njihovih aktivnosti.
Poleg finančnih omejitev, mreže izpostavljajo tudi pomanjkanje profesionalnega kadra, zahtevnost naslavljanja kompleksnih vsebin, ki zahtevajo različne strokovne kompetence, in neodzivnost ali ignoranco odločevalcev. Izzivi se pojavljajo tudi pri sodelovanju s članskimi organizacijami, kjer mreže pogosto navajajo neodzivnost članov in nezadostne kapacitete članov za sodelovanje v mreži. Podobne omejitve se kažejo tudi na mednarodni ravni, saj sodelovanje z evropskimi mrežami pogosto otežujeta pomanjkanje finančnih sredstev in pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra. Kljub temu mreže prepoznavajo pomen mednarodnega povezovanja in izražajo interes za krepitev tovrstnega sodelovanja.
Na podlagi analize ugotavljamo, da finančna negotovost ostaja največja ovira za delovanje in razvoj vsebinskih mrež. Zagotavljanje stabilnih, predvidljivih in trajnih finančnih virov je ključno za izvajanje aktivnosti, krepitev profesionalnosti ter povečanje vpliva mrež.
Celotna analiza je na voljo tukaj:
Analiza rezultatov vprašalnika_Izzivi in težave pri delovanju vsebinskih mrež