Madež tobačne industrije v Italiji


Migranti, ki delajo na območjih v Italiji kjer oskrbujejo tobačna podjetja Philip Morris, British American Tobacco in Imperial Brands, s tobakom, opozarjajo na številne kršitve, vključno s prejemanjem prenizkih plač in delom na črno.

Tri največja tobačna podjetja svetu, Philip Morris, British American Tobacco in Imperial Brands, nakupujejo liste tobaka od italijanskih dobaviteljev, ki za delovno silo pogosto izkoriščajo afriške migrante. Delavci, vključno z otroci, so dejali, da so bili prisiljeni delati do 12 ur na dan brez pogodbe o delu in primerne zdravstvene zaščite in varnostne opreme v Kampaniji, pokrajinja, ki pridela več kot tretjino tobaka v Italiji.

Tri leta trajajoča raziskava časnika The Guardian o tobačni industriji v Italiji naj bi bila prva v Evropi, ki je preučila dobavno verigo tobačnih podjetji. Tri največja tobačna podjetja na italijanskem trgu odkupujejo tobak pri lokalnih proizvajalcih. Glede na interno poročilo kmetijskega združenja ONT Italia, ki so ga videli tudi raziskovalni novinarji časnika The Guardian in katerega potrjuje tudi dokument iz podjetja European Leaf Tobacco Interbranch, so tobačna podjetja odkupila tri petine italijanskega tobaka v letu 2017. Samo podjetje Philip Morris je kupilo 21.000 ton od 50.000 ton pridelanega tobaka v letu 2017.

Multinacionalke zatrjujejo, da tobak odkupujejo le od dobaviteljev, ki delujejo po strogem etičnem kodeksu, po katerem naj bi zagotavljali pravično obravnavo delavcev. Podjetje Philip Morris trdi, da ni prišlo do nobenih zlorab. Podjetji Imperial Brands in British American Tobacco sta dejali, da bosta temeljito preverili vse pritožbe, na katere bosta opozorjena.

Italija je vodilna proizvajalka tobaka v EU. V letu 2017 je bila pridelovalna industrija tobaka vredna 149 milijonov evrov.

Kljub zapletenemu sistemu jamstev in zaščitnih ukrepov za delavce na delovnem mestu, je več kot 20 delavcev, ki so med drugim prosilci za azil in so govorili s preiskovalnimi novinarji časnika The Guardian, poročalo o kršitvah delavskih pravic in pomanjkanju varnostne opreme. Od teh je bilo 10 oseb takih, ki so v letu 2018 delali na tobačnih poljih. Anketiranci so dejali, da so delo opravljali brez pogodbe o zaposlitvi, plača je bila nizka. Celo pod pravnimi standardi. Delavci so morali delati tudi do 12 ur na dan. Anketiranci so tudi poročali o tem, da niso imeli dostopa do pitne vode in o verbalnem nadlegovanju ter rasne diskriminacije nadrejenih. Dva anketiranca sta bila celo mladoletna in sta delala v nevarnih delovnih pogojih.

Didier, rojen in vzgojen v Slonokoščeni obali, je prišel v Italijo iz Libije. Nedavno je dopolnil 18. let, vendar je bil star 17, ko mu je lansko pomlad pridelovalec tobaka v Capua Vetere, blizu mesta Kaserta ponudil delo na svojih poljih. »Zbudil sem se ob 4 uri zjutraj. Z delom smo začeli ob 6 uri zjutraj,« je dejal. »Delo je bilo utrujajoče. Bilo je zelo vroče in nismo imeli pogodbe.« Alex iz Gane, naslednji mladoletnik, ki je delal na istem območju, je dejal, da je bil prisiljen delati od 10 do 12 ur dnevno. »Če si utrujen ali ne, moraš delati, drugače izgubiš službo.« Delavci so se pritoževali, da morajo delati brez premora do časa za kosilo. Alex je povedal, da ni prejel rokavic ali zaščitnega delovnega oblačila pred nikotinom iz listja ali pred pesticidi. Povedal je tudi, da je med delom brez rokavic čutil slabost in vročino kar ga je spominjalo na malarijo oziroma močan glavobol. Po podatkih ene študije, lahko vlaga na tobačnih listih, ki je posledica rose ali dežja, vsebuje toliko nikotina, kot ga vsebuje 6 cigaret. Neposreden stik lahko vodi do zastrupitve z nikotinom. Večina migrantov je dejala, da so delali brez rokavic. Zaradi nizkih plač si rokavic niso mogli kupiti sami.»Ob koncu delovnega časa, nisem mogel postaviti roke v vodo, da bi se stuširal saj so bile moje roke porezane,« je dejal Sekou – 27 let star moški iz Gvineje, ki je delal na tobačnih poljih od leta 2016. Olivier je dodal: »Imel sem bolečine po celem telesu, predvsem v rokah. Vsak dan sem moral jemati protibolečinske tablete.« Migranti so povedali, da so jih običajno najeli na krožiščih ob glavnih cestah v provinci Kaserta.

Delavci, ki so govorili s preiskovalnimi novinarji časnika The Guardian, so povedali, da so delo opravljali brez pogodb o zaposlitvi. Prav tako so prejemali plačilo za delo, ki je bilo za polovico manjše od minimalne plače. Večina je zaslužila med 20 € in 30 € na dan namesto minimalno 42 €. Thomas iz Gane je dejal: »Lansko leto sem delal na tobačnih poljih blizu vasi Cancello, ki je v bližini Kaserte. Plačali so me 3 € na uro. Delo je bilo obupno. Delal sem brez pogodbe o zaposlitvi.« Novinarji časnika The Guardian so ugotovil, da so bili afriški delavci plačani 3 € na uro, medtem ko so Albanci, Romuni ali Italijani bili plačani skoraj dvakrat več.  »Delal sem z Albanci. Bili so plačani 50 € na dan,« (5 € na uro), je dejal Didier. »Plačali so me 3 € na uro, zato sem jih prosil za povišico. Po tem me več nikoli niso poklicali nazaj.«

Tammaro Della Corte, vodja Splošne konfederacije italijanskih delavskih sindikatov v Kaserti je dejal: »Na žalost  so delovni pogoji v kmetijskem sektorju v provinci Kaserta, vključno s tobačno industrijo, slabi, saj prihaja do izkoriščanja delovne sile z nizkimi plačili, nezakonitimi pogodbami in nezakonitim zaposlovanjem. Če se delavci temu zoperstavijo jih pogosto kar izselijo.« »Govorili smo s tisočimi delavci, ki delajo v težkih pogojih. Večina je migrantov iz vzhodne Evrope, severne Afrike in Podsaharske Afrike. Velik del celotne dobavne verige tobačnega sektorja je zaznamovan s težkimi in zaskrbljujočimi delovnimi pogoji,« je še povedal Della Corte. Po nekaterih navedbah v kmetijskem sektorju v Italiji dela od 405.000 do 500.000 migrantov. Ti predstavljajo približno polovico vse delovne sile v tem sektorju. Organizacija Placido Rizzotto Observatory, ki spremlja pogoje delavcev v kmetijskem sektorju, navaja, da približno 80 % migrantov v tem sektorju dela brez pogodbe o zaposlitvi.

Velika tobačna podjetja so investirala milijarde evrov v industrijo v Italiji. Philip Morris je v petih letih investiral 1 milijardo evrov in ima investicijske načrte v podobnem obsegu tudi za naslednji dve leti. V letu 2016 je podjetje investiralo 500 milijonov evrov za odprtje proizvodnje brezdimnih tobačnih izdelkov blizu Bologne. Leto kasneje so investirali dodatnih 500 milijonov evrov za povečanje proizvodnih kapacitet. Podjetje British American Tobacco je sporočilo, da bodo med leti 2015 in 2019 v Italiji investirali 1 milijardo evrov. Podjetja so že podpisala sporazume z Ministrstvom za kmetijstvo in kmetijskimi združenji. Philip Morris, ki od leta 2011 kupuje večino tobaka v Kampaniji, je podpisal sporazum za nakup tobaka neposredno od kmetijskega združenja ONT Italia. Philip Morrris kupi okvirno 70 % pridelanega tobaka vrste Burley v Kampaniji. Približno 900 kmetov dela za podjetja, ki dobavljajo tobak podjetju Philip Morris. Leta 2018 sta vrsti tobaka Burley in Viržinija predstavljali 90 % celotne italijanske proizvodnje tobaka. V Kampaniji sicer pridelajo približno 15.000 ton od skupno 16.000 ton pridelanega tobaka vrste Burley v Italiji. V letu 2015 je Philip Morris podpisal pogodbo z združenjem podjetnikov v kmetijskem sektorju – Coldiretti, za odkup 21.000 ton tobaka letno od italijanskih kmetov in namero, da bo podjetje do leta 2020 vložilo dodatnih 500 milijonov evrov.

Gennarino Masiello, predsednik združenja Coldiretti Kampanija in podpredsednik državnega zbora, je dejal, da je sestavni del sporazuma s podjetjem Philip Morris vseboval zavezo podjetja za spoštovanje pravic zaposlenih, kot jih določa italijanska zakonodaja. S tem bi naj preprečili pojave dela brez pogodbe o zaposlitvi in dela mladoletnih oseb. Masiello navaja tudi, da so sprejeli ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev delavcev v tobačni industriji. Lanski dogovor med kmetijsko organizacijo Organizzazione Interprofessionale Tabacco Italia (OITI) in Ministrstvom za kmetijstvo je privedel do sprejetje kodeksa oziroma pravilnika v tobačni industriji, ki vključuje skrb za varovanje zdravja delavcev in nacionalno strategijo za zmanjšanje vpliva na okolje. Vendar je bila OITI lani prisiljena priznati, da so zlorabe delavcev na delovnem mestu sistemske narave. Predstavniki organizacije so v izjavi dejali: »Dolgoročne rešitve za reševanje teh vprašanj zahtevajo resno in trajno zavezanost vseh deležnikov v dobavni verigi.« Kljub sprejetemu kodeksu, anketirani migranti niso poročali o spremembah v njihovih delovnih pogojih.

Leta 2017 je Philip Morris podpisal sporazum z Mednarodno organizacijo za migracije Združenih narodov (IOM) in zaposlil 20 pripravnikov – migrantov v pokrajini Kampanija. Namen te simbolične geste je po navedbah tiskovnih predstavnikov: »Želimo podpreti njihovo željo, da se osvobodijo izkoriščevalskega dela. Migranti v šest mesečnem pripravništvu prejmejo 600 evrov mesečne plače od podjetja Philip Morrisa. Kljub temu pa ima ta shema majhen vpliv. Kofi, Sekou in Hassan so bili med 20 migranti, ki so bili zaposleni preko tega programa. Dva izmed njih sta dejala, da se njihove delavne naloge niso razlikovale od drugih delavcev. Odnos do njih je tudi ostal nespremenjen. Ob koncu šestmesečnega pripravništva, Sekouja niso redno zaposlili, vendar je nadaljeval z delom brez pogodbe in za nizko plačilo v istem podjetju s katerim je podjetje Philip Morris podpisalo sporazum.

»Če nisem šel na delo, me niso plačali. Če sem zbolel, nisem prejel plačila,« je še dodal Sekou.

Huub Savelkouls, vodja trajnostnega urada podjetja Philip Morris International (PMI), je zatrdil, da je podjetje zavezano k zagotavljanju varnosti in pravičnih pogojev za zaposlene v svoji dobavni verigi. Poudaril je tudi, da jim niso poročali o težavah zaposlenih o katerih je govora. »S sodelovanjem z neodvisno in neprofitno organizacijo, Verité, smo razvili kodeks ravnanja v kmetijstvu (ALP), ki trenutno zajema več kot 350.000 kmetij na svetu. Kmetovalci v Italiji, ki dobavljajo tobak podjetju PMI so pogodbeno zavezani k spoštovanju standardov kodeksa ALP. Osebje prejme usposabljanje in ekipe na terenu opravljajo obiske na kmetijah dvakrat mesečno, z namenom da nadzorujejo spoštovanje kodeksa ALP,« je dejal. »Podjetje PMI se zaveda problemov, ki jih ima Italija z delavci-migranti v kmetijstvu, zato smo sprejeli dodatne ukrepe za večjo informiranost in preprečitev morebitnih težav s pomočjo mehanizmov, ki delavcem daje glas, da lahko opozorijo na morebitne nepravilnosti in skrbi. Podjetje PMI tako financira telefonsko številko za pomoč delavcem in program neposrednega stika in pogovora za delavce v kmetijstvu.«V zvezi s shemo IOM je Savelkouls dejal: »Ta program je dogovorjen z različnimi partnerji oziroma deležniki in razmišljamo o tem, da bi določene dele programa izvajali tudi v bodoče.«

Simon Cleverly, vodja oddelka za korporativne zadeve pri podjetju British American Tobacco, je povedal: »Zavedamo se, da lahko kmetijske oskrbovalne verige in globalne poslovne dejavnosti predstavljajo pomembna tveganja za pravice delavcev, vendar menim, da vpeljujemo trdne pravilnike postopke ravnanja, ki zagotavljajo, da so ta tveganja čim manjša. Kodeks zavez določa minimalne pogodbene standarde, ki jih pričakujemo od vseh naših dobaviteljev po vsem svetu. Kodeks izrecno zahteva, da dobavitelji zagotovijo, da se pri svojem delovanju ne poslužujejo nezakonitega dela migrantov. Kodeks od dobaviteljev prav tako zahteva, da vsem delavcem, vključno z zakonitimi delavci migranti, zagotovijo pravično plačilo za njihovo delo in ugodnosti, ki so v skladu z veljavno zakonodajo o minimalni plači. Da bi podprli skladnost, izvajamo skrbne preglede vseh naših dobaviteljev, vključno s programom Trajnostne tobačne politike (STP).« Dodal je še: »Ko smo preko programa STP, našega postopka prijavljanja nepravilnosti ali katerega koli drugega kanala obveščeni o domnevnih kršitvah človekovih pravic, zadeve nemudoma raziščemo  in po potrebi tudi ukrepamo.«

Simon Evans, manager oddelka za odnose z javnostjo pri podjetju Imerial Tobacco je dejal: »Skozi program Trajnostne tobačne politike sodelujemo z vsemi našimi dobavitelji, z namenom, da uvedemo dobre kmetijske prakse, da izboljšamo delovne prakse in zaščitimo okolje. Sicer pa odkupujemo zelo majhne količine tobaka v regiji Kampanija, večinoma od lokalnega dobavitelja, ki si prizadeva razumeti in rešiti vsa odprta vprašanja.«

Predstavniki kmetijskega združenja ONT so povedali, da tehniki vsaj enkrat na mesec obiščejo proizvajalce tobaka, z namenom,  da bi spremljali skladnost njihovega delovanja s pogodbenimi in proizvodnimi predpisi. V kmetijskem združenju so še zatrdili, da ne bodo dopustili nobene oblike izkoriščanja delovne sile in bodo raziskali navedbe, ki so jih razkrili raziskovalni novinarji časnika The Guardiana.

»Če se izkaže, da se zlorabe dogajajo na kmetijah povezanih s kmetijskim združenjem ONT, bomo sprejeli vse potrebne ukrepe, ne samo zato, da sankcioniramo kršitelje, temveč tudi zato, da zaščitimo tiste naše člane, ki popolnoma upoštevajo zakonodajo in deluje transparentno.«

Imena delavcev migrantov so spremenjena zaradi zaščite njihove identitete.

Objavljeno dne 31.5.2019 na www.theguardian.com